S povezovanjem podatkov do podnebno nevtralne Ljubljane

Za načrtovanje podnebnih ukrepov potrebujemo zanesljive podatke, ki pa so pogosto razpršeni med mestnimi službami, javnimi podjetji, državnimi ustanovami in zasebnimi ponudniki. Njihovo povezovanje je bilo v središču evropskega projekta IPPCP, v katerem je Mestna občina Ljubljana skupaj s partnerji razvila in preizkusila pilotni podatkovni prostor za izmenjavo energetskih, podnebnih in okoljskih podatkov.

Projekt je potekal od 1. maja 2025 do 31. avgusta 2026 v okviru evropske pobude DS4SSCC za podatkovni prostor za skupnosti, s podporo programa Digitalna Evropa. Poleg Ljubljane in Zaragoze, ki je vodila projekt, so sodelovali še Politehnična univerza v Madridu ter podjetji Geospatiumlab in Envirodual. Mesti sta razvijali rešitve, s katerimi bi lažje povezovali podatke javnih in zasebnih organizacij ter jih uporabljali pri spremljanju napredka na poti do podnebne nevtralnosti.

Podatkovni prostor omogoča, da organizacije podatke izmenjujejo po dogovorjenih pravilih: kdo lahko do njih dostopa, za kakšen namen jih lahko uporablja in pod kakšnimi pogoji. Podatki ostanejo v izvornih sistemih, ponudniki pa ohranijo nadzor nad njihovo izmenjavo. Skupni standardi omogočajo, da jih različni sistemi razumejo in ponovno uporabijo.

Slika 1. Ponazoritev vloge podatkovnih prostorov pri podnebnem ukrepanju.

V Ljubljani smo v testnem okolju vzpostavili in preverili dvosmerno izmenjavo podatkov med Mestno občino Ljubljana in podjetjem Envirodual. Rešitev povezuje rezultate platforme LEV za izračun energetske bilance in emisij toplogrednih plinov s podatkovnimi storitvami na mestni strani, vključno z rešitvijo za zajem podatkov o kakovosti zraka. V podatkovnem prostoru je bilo objavljenih pet podatkovnih produktov v štirih kategorijah: energija, emisije, temperatura in kakovost zraka. Preverjeni so bili njihovo odkrivanje v katalogu, dogovarjanje o pogojih dostopa in nadzorovan prenos med udeleženci.

Izmenjava je potekala prek konektorjev Eclipse Dataspace Components (EDC) z uporabo protokola Dataspace Protocol (DSP). Katalog omogoča odkrivanje ponujenih podatkovnih produktov, pravila dostopa pa določajo, kateri udeleženci jih lahko pridobijo in pod kakšnimi pogoji. Pri podatkih o kakovosti zraka se zajema podatke ARSO in EIMV, UDP Proxy pa jih pripravi za nadzorovano izmenjavo prek konektorja EDC.

Slika 2: Zasnova pilotnega podatkovnega prostora IPPCP.

Primer podatkov o kakovosti zraka pokaže, kako lahko meritve postanejo uporabne tudi zunaj sistema, v katerem so bile zbrane. Rešitev zajema podatke Agencije Republike Slovenije za okolje in Elektroinštituta Milan Vidmar ter jih pripravi za izmenjavo v poenoteni obliki. Po preverjanju upravičenosti lahko do njih dostopa drug udeleženec podatkovnega prostora. Takšen pristop odpira možnosti za povezovanje okoljskih analiz, razvoj novih storitev in boljše spremljanje razmer v mestu.

Rezultat projekta je preizkušena tehnična osnova za bolj povezano uporabo podatkov. Namenjena je podpori pripravi evidenc emisij, energetskih analiz in podnebnih poročil ter načrtovanju ukrepov na podlagi preverljivih informacij. Ker je bil ljubljanski pilot izveden v testnem okolju, bodo dejanski prihranki časa pri poročanju in obseg uporabe storitev lahko ocenjeni po prehodu v redno delovanje.

Slika 3: Od meritev kakovosti zraka do poenotenega podatkovnega produkta.

Rezultati Ljubljane in Zaragoze so bili 16. septembra 2026 predstavljeni na forumu deležnikov DS4SSCC. Izkušnje projekta so podlaga za postopno vključevanje novih podatkovnih virov in organizacij ter prihodnje povezovanje z drugimi evropskimi podatkovnimi prostori. Za Ljubljano to pomeni korak k zanesljivejšim informacijam za podnebno ukrepanje in razvoj storitev, ki bodo koristile meščankam in meščanom.

Projekt je bil sofinanciran iz programa Evropske unije Digitalna Evropa v okviru pobude DS4SSCC.